Neodvisno življenje

Dolgotrajna oskrba tako v Evropski uniji kot tudi v drugih gospodarsko razvitejših državah predstavlja pomembno področje socialne varnosti, saj se bo predvsem zaradi staranja prebivalstva povečevalo povpraševanje po storitvah za starejše. V Sloveniji se s tem področjem intenzivno ukvarjamo že od...

Dolgoživost prebivalstva je eden največjih dosežkov, hkrati pa tudi večji izziv sodobne družbe. Slovenija ni izjema, saj po letu 2005 število starejših pri nas narašča izjemno hitro, predvsem v starostni skupini 80 let in več. Ta starostna skupina se povečuje trikrat hitreje kot število vseh starejših od 65 let. Med prebivalstvom bo tako vse več oseb, ki bo potrebovalo dolgotrajno oskrbo oz. pomoč druge osebe pri opravljanju dnevnih življenjskih funkcij. Staranje prebivalstva oziroma povečevanje potreb po dolgotrajni oskrbi, nizka rodnost, spremembe v načinu življenja sodobne družine, pomanjkanje neformalnih oskrbovalcev, potrebe ljudi po kakovosti in odzivnosti pa od Slovenije zahtevajo, da čim prej vzpostavi nove mehanizme socialne varnosti in nove organizacijske oblike in načine zagotavljanja storitev dolgotrajne oskrbe.

Premiki v smeri razvoja storitev za starejše na področju skupnostnih oblik so opazni, ključni izzivi pa vendarle ostajajo:

kako povezati izvajalce in njihove storitve ter prejemke v enovit sistem, ki bo zagotavljal večjo preglednost in kakovost;
kako zagotoviti enake možnosti dostopa do pomoči vsem, ki jo potrebujejo (uporabniki trenutno nimajo enakopravnega položaja, nekateri so iz sistema celo izključeni) in kako zagotoviti enakopravne pogoje uveljavljanja pravic;
kako uskladiti oz. poenotiti socialne in zdravstvene storitve oziroma izvajalce obeh teh dejavnosti;
kako v sistem v večji meri vključiti neformalno oskrbo in kako neformalnim oskrbovalcem zagotoviti večjo podporo;
kako zagotoviti ustrezen in učinkovit ter finančno vzdržen sistem financiranja dolgotrajne oskrbe (številne študije kažejo, da se bodo v prihodnosti povečali prav izdatki za dolgotrajno oskrbo).

Če želimo, da bomo v sistemu dolgotrajne oskrbe imeli zadovoljnega uporabnika in mu zagotovili čim večjo kakovost storitev, kar pa je v sistemu dolgotrajne oskrbe najpomembnejše, se je treba soočiti z vsemi opredeljenimi izzivi in pripraviti učinkovite ter uresničljive rešitve in ukrepe.

Zaključni dokumenti delovnega paketa Dolgotrajna oskrba - povezovanje storitev sociale in zdravja na lokalni ravni

OSREDNJI DOKUMENTI:

DODATNA GRADIVA:

Občina Kanal ob Soči – primer dobre prakse pomoči starejšim ter neformalnim oskrbovalcem

Pred tremi leti so pristopili k projektu Net-age, v okviru katerega so želeli izboljšati koordinacijo med javnimi in zasebnimi interesnimi skupinami ter kakovost staranja svojim občanom in pomagati njihovim oskrbovalcem. S sodelovanjem in partnerstvi na lokalni kot tudi širši ravni uspešno premagujejo vsakdanje ovire na področju oskrbe starejših. Uvedli so inovativne socialne in zdravstvene pristope oskrbe in s tem svojim občanom omogočili bolj aktivno, zdravo in samostojno staranje.

Dolgotrajna oskrba v okviru projekta AHA.SI

Je dolgotrajna oskrba nova veja socialne varnosti?

Kako zagotovili dostop do primerne dolgotrajne oskrbe in komu?

Kdo naj prevzame odgovornost za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe?

Kako v okviru sistema dolgotrajne oskrbe zagotoviti večjo podporo neformalnim oskrbovalcem?

Dolgotrajna oskrba - delavnica na 3. strokovnem srečanju

Na tretjem mednarodnem strokovnem srečanju projekta AHA.SI, 17. in 18. junija 2015, smo poleg predstavitve dobrih praks v ospredje postavili izmenjavo mnenj deležnikov, ki je potekalo tudi v delovnih skupinah po posameznih vsebinskih sklopih.

Predstavitvi z delavnice o dolgotrajni oskrbi najdete med spodnjimi dokumenti.

Evalvacija petih modelov zagotavljanja oskrbe za starejše v Sloveniji

Pri vzpostavljanju sistema dolgotrajne oskrbe je potrebno zasledovati čim boljše prepoznavanje potreb, hitro odzivanje nanje, zagotavljanje ustrezne kvalitete, vključevati različne izvajalce od formalnih (javnih in tudi zasebnih), nevladnih organizacij kot tudi neformalnih izvajalcev (svojce, sosede, prijatelje …) ter v povezovanju vseh povečevati sinergijske učinke pomoči.

Inovativni pristopi k dolgotrajni oskrbi na Nizozemskem

Delovna skupina AHA.SI za dolgotrajno oskrbo se je v mesecu oktobru 2014 srečala s predstavniki organizacij ActiZ in EHASA iz Nizozemske. Na delovnem srečanju v Sloveniji so predstavili tamkajšnji sistem dolgotrajne oskrbe in izzive, ki jih prinaša prihajajoča reforma. Ker je delovni sestanek odprl številna nova vprašanja, ki so pomembna tudi za slovenski sistem dolgotrajne oskrbe, se je skupina deležnikov (direktorji domov starejših občanov) odločila, da sredi maja 2015 pripravi strokovno ekskurzijo na Nizozemsko.

Posvetovalno srečanje z nevladnimi organizacijami

V začetku marca je bilo organizirano srečanje nevladnih organizacij (NVO), na katerem smo želeli opredeliti njihovo vlogo na področju dolgotrajne oskrbe. Srečanja so se udeležili predstavniki Rdečega križa Slovenije, Slovenske Karitas, Slovenke filantropije, Spominčice, Gerontološkega društva, Zveze društev upokojencev Slovenije in Društva upokojencev Novo mesto. Srečanje je bilo namenjeno predvsem spoznavanju stališč NVO na področju njihovega vključevanja v sistem dolgotrajne oskrbe, kako zagotoviti ustrezne pogoje za...

V pripravi je dokument o financiranju dolgotrajne oskrbe

Dolgotrajna oskrba je področje, ki je v velikem porastu, v prihodnosti pa se bo s staranjem prebivalstva še dodatno širilo. V gospodarsko razvitem svetu se namreč na tem področju v zadnjem času odpirajo številna vprašanja, kako organizirati dejavnost dolgotrajne oskrbe, kako zagotoviti čim boljšo dostopnost storitev tistim, ki jo potrebujejo in kako postaviti sistem, ki bo finančno vzdržen. Glede na to, da v svetu poznamo različne sisteme financiranja in različne modele dolgotrajne oskrbe, v okviru delovnega paketa pripravljamo dokument o financiranju dolgotrajne oskrbe z vključenimi...