»Naš planet - naše zdravje«, tudi starejši so del planeta

Svetovni dan zdravja obeležujemo in praznujemo 7. aprila. Svetovna zdravstvena organizacija je za osrednjo temo tema letošnjega dne izbrala slogan »Naš planet - naše zdravje«, ki ga podpira tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Sporočilo z NIJZ je dosegljivo preko naslednje povezave.

Prispevek z naslovom: Svetovni dan zdravja 2022 - Podnebne spremembe: Vročinski valovi in zdravje ljudi je dosegljiv tukaj.

Vir: https://www.who.int/campaigns/world-health-day/2022

 

Kot vemo, vplivajo na kakovost življenja starejših odraslih številni dejavniki izmed katerih so mnogi povezani z okoljem (onesnaženost zraka, onesnaženost vode, podnebne spremembe, hrup itd.).

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) navaja, da »okoljsko breme bolezni prikazuje količino bolezni, ki jo povzročajo okoljska tveganja. Leta 2016 je bilo kar 24 % vseh smrti na svetu povezanih z okoljem«1

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v preteklem letu objavil publikacijo »Neenakosti v zdravju izziv medsektorskem povezovanju« s katero želi, skupaj z različnimi sektorji, podati, kako ključno je prepoznavanje in zmanjševanje neenakosti v zdravju, ki so se še bolj razgalile v obdobju covid-19 pandemije, tudi na področju starejših odraslih.

V predgovoru publikacije je Minister za zdravje - Janez Pokljukar, podal naslednje: »Največje breme v teh nepredvidljivih okoliščinah nosijo tisti, ki so bili posebno ranljivi že pred epidemijo ali pa so to postali prav zaradi nje. Gre predvsem za posameznike, ki se soočajo s kroničnimi obolenji, težavami v duševnem zdravju, revščino, socialno stisko in izključenostjo ali brezposelnostjo«2.

Martina Trbanc in Mateja Nagode, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, sta v publikaciji med drugim izpostavili stopnjo tveganja revščine:

»Na splošno so ženske v Sloveniji bolj izpostavljene tveganju revščine kot moški. Razlika v tveganju revščine med spoloma ostaja relevantno konstantna, najmanjšo razliko so beležili v letu 2018. Tveganje revščine je povezano tudi s starostjo, saj je v Sloveniji izpostavljenost temu tveganju najpogostejša pri starejših od 65 let«2.

Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Nacionalni inštitut za javno zdravje, v poglavju Covid-19 sindemija in neenakosti poudarja, da:

»Covid-19 ni le pandemija, temveč je sindemija s priključeno infodemijo. Sindemijo tvoritainfekcijski akutni respiratorni sindrom koronavirus 2 (SARS-CoV-2) in spekter kroničnih nenalezljivihbolezni s povezanimi dejavniki tveganja. Oba se kopičita v ranljivih socialnih skupinah glede na vzorceneenakosti v posamezni skupnosti. Obenem zaradi ukrepanja za zajezitev pandemije covida-19 prihajado sprememb v socialno-ekonomskih determinantah zdravja in s tem do intenzivnega pojava novih oblikneenakosti in povezanih ranljivosti. Ne gre torej za kolateralne učinke, gre za več samostojnih epidemij, kijih lahko v javnozdravstvenem, družbenem in ekonomskem smislu uspešno rešimo, le če vse obravnavamoenako, istočasno in vsestransko«2.

V Publikaciji  je podan poleg ekonomskih in socialnih determinant zdravja tudi okoljevarstveni vidik in vidik skupnega sodelovanja za dosego ciljev.

Nataša Sovič, direktorica urada za stanje okolje, Agencija RS za okolje v sami publikaciji navaja:

»Naš cilj mora biti vsem prebivalcem zagotavljati življenje v zdravem okolju. Ukrepi za izboljšanje okolja so enako pravični do vseh, saj vsem omogočajo manjšo obolevnost, osebni razvoj in skrb za lastno zdravje. Da to dosežemo, je nujno interdisciplinarno sodelovanje različnih deležnikov, kot je bilo uspešno vzpostavljeno v procesu nastajanja publikacije neenakosti v zdravju«2.

Boris Majcen, direktor, Inštituta za ekonomska raziskovanja med drugim navaja: »Slovenija se sooča s hitrim staranjem prebivalstva - povečuje se delež prebivalstva, starejšega nad 65 let, zmanjšuje pa se delež prebivalstva v aktivni dobi. Demografske spremembe zahtevajo ustrezno prilagajanje celotne družbe, kar odraža sprejeta Strategija dolgožive družbe«2.

Vse skupaj so strnili tudi v koledar Za zdravju in blaginji naklonjeno leto 2022, ki je nastal na podlagi omenjene publikacije, meseca aprila tematsko obeležuje gibanje, ki je za zdravje ključnega pomena v vseh življenjskih obdobjih, ne samo pri starejših odraslih in je tesno povezano z okoljem, v katerem živimo.

Vir: NIJZ, Koledar 2022, neenakosti

V koledarju boste našli vse za zdravje in kakovost življenja pomembne mednarodne tematske dneve tudi Svetovni dan zdravja, 7. april.

S prepoznavanjem izzivov si lahko zagotovimo varnejšo prihodnost, ki zajema tudi starejše odrasle, saj sta revščina in neenakost tako vzrok kot posledica ranljivosti. Evropski parlament (EP) v poročilu o vplivu podnebnih sprememb na ranljive skupine prebivalstva v državah v razvoju, kot eden izmed razlogov za sprejem resolucije EP o vplivu podnebnih sprememb na ranljive skupine prebivalstva v državah v razvoju navaja »ker je zmanjševanje revščine in neenakosti neločljivo povezano s podnebnimi ukrepi in mora jasneje usmerjati razvojno politiko EU ob podpori drugih politik EU, ki vplivajo na države v razvoju«.3

 

Skupaj za naš planet naše zdravje!

Zrak

Vir: https://img.freepik.com

Največje tveganje za zdravje ljudi v Evropski uniji predstavlja onesnaženost zraka. Najpogostejši viri onesnaževanja zraka so promet, industrija, gospodinjske kurilne naprave in gozdni požari. Z javno zdravstvenega vidika zaskrbljenost povzročajo predvsem naslednja onesnaževala: delci (PM), ogljikov monoksid, ozon, benzen, dušikov in žveplov dioksid. Onesnaženost zunanjega zraka (na prostem) in notranjega zraka (v zaprtih prostorih) vsako leto po vsem svetu povzroči na milijone prezgodnjih smrti, predvsem zaradi povečane umrljivosti zaradi možganske kapi, bolezni srca, kronične obstruktivne pljučne bolezni, pljučnega raka in akutnih okužb dihal.4

Stopnja onesnaženosti zraka z ozonom ima lahko v poletnih mesecih pomembne vplive na zdravje ljudi, tudi starejših. Povečane koncentracije ozona so značilne za vroče dni, ko so temperature dlje časa nad 30 °C. Spoštovanje splošnih priporočil (zračenje prostorov zjutraj in delu dopoldneva, zadrževanje v zaporih prostorih, izogibanje fizičnim naporom, ko so koncentracije ozona najvišje), ki veljajo za vroče, jasne, sončne dni, predvsem od meseca maja do vključno septembra oziroma ob povišanih koncentracijah ozona so zelo priporočljive za vse ranljive skupine.5

V Sloveniji je onesnaženost zraka z ozonom največja na Primorskem (merilna mesta Nova Gorica, Otlica, Koper), predvsem zaradi vpliva ugodnih vremenskih razmer in transporta onesnaženega zraka iz Italije. V povprečju pa so največje izmerjene vrednosti na merilnem mestu na Krvavcu, kar je značilno za postaje v visokogorju. Več na naslednji povezavi. 

Slovenija sodi med države, kjer je zrak zaradi delcev PM10 med bolj onesnaženim v Evropi. Kljub temu da je v zadnjih letih opazen trend zmanjševanja onesnaženosti zraka z delci pa občasno, predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah, še vedno izmerimo ravni, ki so zdravju škodljive. Več na naslednji povezavi. 

Voda

Vir: https://upload.wikimedia.org

Voda je izjemnega pomena, je ključni sestavni del okolja in ena najpomembnejših snovi za ohranjanje življenja. Slovenija skrbno pristopa h kakovosti voda preko rednega izvajanja monitoringa kakovosti voda. Namreč od leta 2007 se spremljanje kakovosti izvaja skladno z zahtevami Vodne direktive.6 Več na naslednji povezavi. 

V letu 2020 se je 94 % prebivalcev Slovenije oskrbovalo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, kjer se je izvajal monitoring pitne vode na mestu uporabe (pipa uporabnika). Kakovost pitne vode je praviloma zdravstveno ustrezna na oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev. Kakovost pitne vode ni bila znana za 6 % prebivalcev. Gre za sisteme za oskrbo s pitno vodo, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb, npr. lastna oskrba, samooskrba (kapnice). Dostopnost varne oskrbe s pitno vodo in kakovost pitne vode sta se v obdobju 2011–2020 nekoliko izboljšali. Več na naslednji povezavi. 

Vsako leto 22. marca obeležujemo Svetovni dan voda, s katerim ozaveščamo o pomenu pitne vode ter trajnostne rabe vodonosnikov, letos pod sloganom "Podzemna voda - naredimo nevidno, vidno".

Pitje zadostne količine vode je za naše življenje zelo pomembno. Na dnevni ravni izgubimo veliko tekočine, in sicer z izhlapevanjem preko kože, dihanjem, urinom in blatom. Navedene izgube moramo nadomestiti s čisto vodo in hrano. V nasprotnem primeru postanemo dehidrirani. Pri starejših odraslih pa je prav dehidracija v starejšem obdobju zelo pomembna, saj je velik spremljevalec bolezni in celo smrti. Več na naslednji povezavi

Hrup

Vir: https://img.freepik.com

Izpostavljenost hrupu še posebej močno vpliva na zdravje in počutje starejših odraslih. Pri posebej ranljivih skupinah ljudi, mednje spadajo tudi starejših odraslih, so negativni vplivi hrupa (poškodbe sluha, motnje spanja, vznemirjenost, zmanjšanje učinkovitosti pri delu ali učenju, motnje pri pogovoru, vpliv na delovanje srčno-žilnega sistema, psihofiziološki učinki in vpliv na socialno vedenje) navadno večji.7 Več na naslednji povezavi.  

Podnebne spremembe

Podnebne spremembe se lahko vidno odražajo tudi na zdravju, tako da vodijo do smrti in bolezni zaradi čedalje pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so vročinski valovi, neurja in poplave, motnje prehranjevalnih sistemov, povečanje zoonoz in hrane, vode in bolezni, ki jih prenašajo vektorji, in težave z duševnim zdravjem1.

Poleg zgoraj navedenega podnebne spremembe spodkopavajo številne družbene dejavnike za dobro zdravje, kot so preživetje, enakost ter dostop do zdravstvenega varstva in struktur socialne podpore.8

SZO ocenjuje, da »naj bi podnebne spremembe med letoma 2030 in 2050 v svetu povzročile približno 250.000 dodatnih smrti na leto zaradi nedohranjenosti, malarije, driske in toplotnega stresa«1.

Spodnja slika prikazuje pregled podnebno občutljivih zdravstvenih tveganj, načinov njihove izpostavljenosti in dejavnikov ranljivosti. Podnebne spremembe vplivajo na zdravje tako neposredno kot posredno, močno pa jih posredujejo okoljske, družbene in javne zdravstvene determinante.

Vir: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/climate-change-and-health

Pred podnebnimi spremembami oz. tveganji ni varen nihče, pa vendar so nagnjeni k večjim tveganjem ljudje v slabšem zdravstvenem stanju, ljudje, ki načeloma najmanj prispevajo k njihovim vzrokom in so najmanj sposobni zaščititi sebe in svoje družine (kar pomeni, da imajo nižje dohodke in živijo v razvojno slabšem okolju)1, kar še posebej velja za starejše prebivalce.

Naraščanje števila prebivalcev

Kot drugod po svetu tudi v Sloveniji število prebivalcev narašča (od leta 1955 je naraslo za 36,9 %) predvsem na račun priseljevanja, podaljšuje se življenjska doba, pričakovana leta zdravega življenja so znašala v letu 2019, pri moških 60,8 leta in pri ženskah 61,2 leta.

Več na naslednji povezavi. 

Demografske in okolijske spremembe so po vsem svetu velik izziv.

Vir: https://www.freepik.com

Pomembno je ohranjati zdrav planet. Z zmanjšanjem okolijskih dejavnikov (emisij, onesnaževanja zraka, zmanjšanje hrupa izboljšanje kakovosti voda, ustrezno urbanistično načrtovanje, ustrezna infrastruktura itd.) tveganja na zdravje, izboljšujemo kakovost življenja, tudi starejših odraslih.

Zavedanje, koliko bolezni in slabega zdravja je mogoče pripisati spremenljivim okoljskim tveganjem, lahko prispeva k prepoznavanju priložnosti za preprečevanje slabih vplivov in bi moralo dati zagon svetovnim prizadevanjem za spodbujanje učinkovitih zaščitnih ukrepov z razpoložljivimi politikami, strategijami, posegi, tehnologijami in znanjem2, tudi na področju starejših.

Ob zaključku naj izpostavimo, da je Svetovna zdravstvena organizacija v okviru letošnjega svetovnega dne zdravja podla tri ključna vprašanja:

Ali smo si sposobni zamisliti svet, kjer so čisti zrak, voda in hrana na voljo vsem?

 Svet, kjer so gospodarstva osredotočena na zdravje in dobro počutje?

Svet, kjer so mesta živa in ljudje imajo nadzor nad svojim zdravjem in zdravjem planeta?

 

Izzivi, ki se dotikajo vseh življenjskih obdobij, ne samo starejših odraslih.


[1] https://www.who.int/activities/environmental-health-impacts[1] [2] https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/neenako...

[3] https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/A-9-2021-0115_SL.html

[4] https://www.who.int/health-topics/air-pollution#tab=tab_1

[5] https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/priporocila_nijz-oz...

[6] https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/kakovost%2...

[7] https://www.nijz.si/sl/hrup-in-zdravje

[8] https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/climate-change-and-health

 

 

Pripravili: Andreja Mezinec, Natalija Rozman, Mojca Gabrijelčič Blenkuš v sodelovanju s Centrom za zdravstveno ekologijo

 

Pridružite se nam

Pridružite se nam

 
Svoje predloge, ideje, komentarje, mnenja in stališča o vsebinah s področja aktivnega in zdravega staranja posredujte s pomočjo spodnjega obrazca.